Kopun

Kopun je mlad skopljen petelin, ki je posebej rejen. Cenjen je predvsem zaradi mehkega belega mesa. Meso je sočno in okusno zaradi tega, ker se mu maščoba, za razliko od kure ali svinje, ne nabira na enem mestu, temveč je porazdeljena med mesnim tkivom.

Kakovost kopunovega mesa je bila izhodišče za ustvarjanje številnih jedi, ki so bile pretežno prazničnega značaja in pomena. Kopun je kulinarična posebnost naše hiše, ki velja tudi za kulinarično posebnost Kozjanskega.

Ohcet bo

Kopun

Krškopoljc

Piknik košarica

Gostilna Šempeter, Bistrica ob Sotli

Redimo jih na dveh kmetijah, kjer imajo dovolj prostora za gibanje, hranimo pa jih le z domačo hrano. Kopun navdušuje sladokusce iz Slovenije in tujine.

NAROČILO KOPUNA:

Kopuna je potrebno naročiti vsaj en dan preden bi ga radi poizkusili, kajti gre za jed, ki bo pripravljena izključno za vas ob določeni uri. Pečen kopun tehta od 2, 3 kg do 3, 5 kg in je večji od piščanca, pri nas ga po predhodnem naročilu postrežemo skupaj s prilogami. Možno je naročiti le celega kopuna. Za naročilo pokličite: +386 3 580 42 22, Gostilna Šempeter

Več o kopunu

Kopun je skopljen petelin, ki ima v prehranskih kulturah Slovenije in Evrope pomembno mesto. Kakovost kopunovega mesa je bila izhodišče za ustvarjanje številnih jedi, ki so bile pretežno prazničnega značaja in pomena. Že stari Rimljani so poznali kot poslastico pečenega kopuna, ki so ga premazali z medom. Podobno so ga pripravljali tudi na gradovih in za praznične priložnosti v samostanskih kuhinjah. Vsekakor je kopun pomenil prispodobo izobilja, zato je bil v zgodovinskem razvoju predvsem značilnost prehrane priviligiranih družbenih skupin.

V prehrani kmečkega človeka je bil vse do 2. polovici 19. stoletja manj zastopan, saj je bil pogosta dajatev zemljiškim gospodom in je na kmetovo praznično mizo prišel le v izjemnih primerih. Zato ne preseneča, da nekaj načinov priprave kopuna navaja tudi prva kuharska knjiga v slovenskem jeziku in sicer Valentina Vodnika »Kuharske bukve«, Ljubljana 1799, katerih namen je bil v izobraževanju in dvigovanju kuharske ravni tudi pri kmečkem prebivalstvu. Na osnovi tujih izvirnikov tako Vodnik navaja v poglavju »Kuhane, parjene in sekane jedi od mesa inu peretnine« tudi dva recepta za pripravo kopuna in sicer »kopuna z ostrigami« in »pečenega kopuna, nadevanega z ostrigami«. Navaja tudi posebno navodilo, kako se pravilno razreže pečenega kopuna. V »Slovenski kuharici« Magdalene Pleiweisove (Ljubljana 1868) in nadaljnjih izdajah, ki jih je dopolnila Felicita Kalinšek, je receptov za pripravo kopunov oz. jedi iz kopunovega mesa še več. Tako najdemo navodilo za pripravo pečenega kopuna kot pečenke, uporabo kopunovega mesa za izdelavo raznih vrst obar in pripravo kopunovega mesa z omakami. Kopun je značilna sestavina tudi v francoski kuhinji. Pečen predstavlja značilno božično jed.

prof. dr. Janez Bogataj

  • Gostilna
  • Pon - Sob
    07:00 - 22:00
  • Ob nedeljah in praznikih zaprto
  • Malice
    9:30 - 12:30
  • Kosilo
    11:30 - 15:00
  • Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
  • Hotel
    Non-stop
  • Ulica Mladinskih del. Brigad 1
    8273, Leskovec pri Krškem
  • Delovni čas:
    Pon. - Sob. od 7:00 - 22:00
  • +386 (0)7 488 03 18
  • Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Sledite nam

Naroči se na novice

Powered by JS Network Solutions